Samouresničujoča prerokba

 

Pred kratkim sem brala knjigo, v kateri so avtorji opisovali raziskave, ki so jih izvajali v okviru šolskega sistema. V spomin se mi je vtisnilo dognanje raziskovalcev, ki so govorili o vplivu samouresničujoče se prerokbe v šolskem sistemu.

Trdijo, da imajo učenci in učitelji določene predstave o vsakem posameznem sošolcu, ki jo oblikujejo na podlagi različnih informacijskih virov o tem učencu (na podlagi učenčevega vedenja, njegovih prejšnjih dosežkih…). Na podlagi tega učitelj tudi oblikuje svoja pričakovanja glede posameznih učencev. Vsak posamezen učenec zaznava, da ga učitelj zaznava drugače kot njegove sošolce, in tudi drugi učenci zaznavajo, da se učitelj do različnih učencev vede različno. Učiteljeva prepričanja in pričakovanja o posameznem učencu se namreč izražajo preko njegovega verbalnega in neverbalnega vedenja. Učenec sčasoma prilagodi svoje vedenje in dosežke pričakovanjem sošolcev in učitelja. Tako se potrdi učinek samouresničujoče se prerokbe v šolskem okolju in sklene se začaran krog.

Prebrano me je spodbudila, da sem pričela razmišljati nekoliko dlje. Če predopostavljam, da imajo avtorji prav (kar niso kasneje ne potrdili ne ovrgli), ali ta učinek velja tudi na drugih področjih našega življenja? Na delovnem mestu, v odnosih s prijatelji, celo v partnerskem odnosu? Za delovno mesto in odnose s prijatelji ne dvomim. Partnerski odnos pa navsezadnje posega v naše najskritejše kotičke jaza. Nas oblikuje, spreminja, razvija. Vendar ali ima lahko partner dejansko tako močan vpliv, da sčasoma postanemo to, kar pričakuje in meni od nas?

Verjetno se pogosteje to dogaja v mladostniškem obdobju, ko se naša osebnost še oblikuje, ko smo zelo dojemljivi za to, kako nas zaznavajo drugi in kaj od nas pričakujejo. In pri osebah, ki ne razvijejo neke prave samostojnosti, neodvisnosti od drugih.

Ampak ali res lahko rečemo, da ta pričakovanja in zaznave drugih ne vplivajo vsaj malo na čisto vsakega od nas? Ko partner z besedami ali brez besed izraža, kaj pričakuje od nas in kako nas zaznava. Pa čeprav to pove v šali. Verjetno se niti ne zavedamo, kako zelo nas drugi okoli nas oblikujejo in vplivajo na naše misli in vedenje.

One Response so far.

  1. crna.gerbera says:

    to pa ful spominja na the secret ali drugače poznano kot zakon privlačnosti. mi kao oblikujemo vesolje okoli nas z našimi mislimi in prepričanji do popolnosti, mende do te mere, da si lahko vsak dan zagotoviš najboljši parking plac v mestu in da začneš po pošti kr spontano dobivati denar namesto položnic, samo če v to zares verjameš :)… pa to naj sploh ne bi več bila vraža, ampak kvantna fizika. resnica je verjetno nekje v zlati sredini med zakonom privlačnosti in zgornjo raziskavo…

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *