Kaj je sreča in kdaj smo srečni?

“Nobene druge dolžnosti toliko ne podcenjujemo kot tiste, da bi bili srečni,” je nekoč zapisal Robert Stevenson. In vendar sreča v našem življenju zavzema prav posebno mesto. O njej pogosto razmišljamo, se pogovarjamo in jo – sebi in drugim – sploh ob posebnih priložnostih večkrat zaželimo. Pa ta za nas tako pomemben pojem dovolj dobro poznamo?

 

Kaj je sreča?

V najsplošnejšem bi lahko zapisali, da je sreča pozitivno stanje duha. Nekaj, kar si želi doseči velika večina ljudi. Ko smo srečni, običajno čutimo zadovoljstvo, ljubezen ali veselje, po filozofski definiciji pa je to stanje zadovoljitve in odsotnosti kakršne koli želje. Pojma sreče ne zasledimo le v filozofiji. S tem konceptom se, sploh v novejšem času v okviru pozitivne psihologije, ukvarjajo tudi psihologi.

Martin Seligman, eden najbolj poznanih avtorjev s tega področja, je navedel pet elementov sreče. Poudaril je, da srečni ljudje doživljajo pozitivna čustva oziroma stanja, kot so ugodje, zadovoljstvo, upanje, hvaležnost ali zanimanje. Slednja lahko dosežemo na najrazličnejše načine. Nekateri se ugodno počutijo ob poslušanju izbrane glasbe, drugi ob uživanju odlične hrane, spet tretji med romantičnim sprehodom po mestu.

Drugi element, ki ga opisuje Seligman, je taka vpletenost v situacijo, nalogo ali projekt, da ob izvajanje aktivnosti čutimo zanos. Takrat se nam zazdi, da se je čas ustavil, saj se popolnoma posvetimo dejavnosti in smo nad njo prevzeti. Zanos se lahko načeloma pojavi pri kateri koli aktivnosti, najpogosteje pa med prostočasnimi aktivnostmi, ki so za nas zanimive in jih z veseljem opravljamo.

Naslednji element so dobri medosebni odnosi. Ne smemo pozabiti, da smo ljudje socialna bitja, ki veliko časa preživimo z drugimi, zato so dobri odnosi zelo pomembni tudi za doživljanje sreče. Povedano drugače, ljudje, ki imajo v večini pozitivne in odkrite odnose s prijatelji, sorodniki in drugimi ljudmi, s katerimi so pogosto v stiku, bodo lažje srečni.

Prav tako pa je dobro, da najdemo nek pomen oziroma smisel v našem življenju. Nekaterim ljudem pri tem pomaga vera, a ni nujno, da si bivanje osmislimo ravno na ta način. Zadnji element, ki ga v sklopu sreče omenja Seligman, pa so dosežki. Da smo srečni, moramo ljudje doseči vsaj nekatere od zastavljenih ciljev. Lahko, da težimo k razvijanju svojih sposobnosti, izpolnjevanju osebno pomembnih nalog ali pa zmagi na športnem tekmovanju. Pomembno je, da imamo v mislih nek za nas pomemben cilj, ki ga bomo dosegli in se tako približali stanju sreče.

 

Kako so o sreči razmišljali antični filozofi?

O sreči so razmišljali vse od daljne preteklosti. Prve filozofske in psihološke izsledke najdemo že pri starih indijskih, grških in kitajski kulturah. V antični Grčiji se je s pojmom sreče, pred približno 25000 leti,  podrobneje ukvarjal Sokrat, zanimivo pa je o tem razmišljal tudi njegov učenec Platon. Slednji je trdil, da je človekova duša sestavljena iz hotnega, čustvenega in razumskega dela. Če želimo biti srečni, morajo biti ti trije deli v ustreznem ravnovesju. Epikur je, na primer, namen filozofije videl prav v doseganju srečnega življenja, ki naj bi ga po njegovem zaznamovali mir, osvoboditev od strahu, odsotnost bolečine in samozadostno bivanje v družbi prijateljev. Za srečo pa naj bi bili potrebni tudi zmernost in pozitivno mišljenje. Le-to naj bi razvijali redno, vsak dan, ko tudi razmišljamo o pomenu življenja in pozitivnih ciljih. Epikur je poudarjal pomen notranje sreče, do katere vodi notranji mir. Velik pomen sreči sicer pripisuje tudi Aristotel, ki v njej vidi končni cilj posameznikovih misli in dejanj.

 

 

Sorodne teme:

1. Kdo je zares srečen?

2. Kako si izboljšati samozavest?

3. Tehnike sproščanja

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *